Kultura za preživetje narodne skupnosti

23.01.2012 | Blanka Markovič Kocen

Krščanska kulturna zveza skrbi za razvoj kulture na Koroškem, za povezovanje tamkajšnjih društev in ohranjanje slovenske besede. O delu ene najpomembnejših organizacij koroških Slovencev smo se pogovarjali z njeno predsednico Sonjo Kert-Wakounig.

Sonja Kert-Wakounig, predsednica KKZ: „Pomagamo, da se koroško-slovenska društva razvijajo in s svojim kulturnim delom skrbijo za prisotnost slovenskega jezika na Koroškem.

Po mnenju Kert-Wakounigove je prav kultura osnova za preživetje narodne skupnosti. Društva, zbori in druge formacije koroških Slovencev so pomembni biotopi, kjer se še odvija slovensko življenje tudi zunaj ožjega kroga družine. »Pomagamo, da se koroško-slovenska društva razvijajo in s svojim kulturnim delom skrbijo za prisotnost slovenskega jezika na Koroškem,« pravi. »Vsem društvom na Koroškem nudimo vsestranski servis in po svojih močeh podpiramo častno kulturno delo naših društvenikov po celem ozemlju dvojezične Koroške.« V Krščanski kulturni zvezi (KKZ) tako med drugim zbirajo note, urejajo arhive, nudijo tehnični park, organizirajo nastope, zunanjo strokovno pomoč (zborovodske tečaje, gledališke seminarje...), izdajajo knjige, prevzemajo oblikovna, pisarniška in druga administrativna dela.
»Kot krovna organizacija povezujemo društva med sabo in z okoljem, kjer delujejo, pa tudi s širšim prostorom v Avstriji in vsem slovenskim kulturnim prostorom, kamor posredujemo kakovostne prireditve,« pojasnjuje sogovornica.
KKZ je organizirana po avstrijskem društvenem pravu, vanjo je včlanjenih 54 društev in skupin. »Smo največja tovrstna organizacija na Koroškem in pokrivamo vse tukajšnje kulturno življenje,« poudarja Kert-Wakounigova in dodaja, da sredstva za svoje delovanje črpajo iz javnih podpor iz Avstrije in Slovenije, drugih podpor in darov oziroma zasebnih sponzorstev. »Cilji KKZ pa so uveljavljanje, zastopanje in pospeševanje kulturnih stvaritev, potreb in interesov koroških Slovencev, pospeševanje znanosti in raziskovanj, ustvarjanje izobraževalnih možnosti, posredovanje kulturnih dobrin med obema narodoma na Koroškem ter organizacijska in strokovna pomoč včlanjenim kulturnim društvom in skupinam.«

Ohranjanje slovenščine

Med pomembnejšimi projekti KKZ v naslednjih letih je gotovo projekt Slovenščina v družini, s ka-terim želijo ozavestiti močno nazadovanje slovenskega pogovornega jezika na Koroškem ter, seveda, okrepiti njegovo rabo. Z delavnicami za dvojezične družine, zvočnimi igrami v koroško-slovenskih narečjih, filmi in oglaševanjem želijo spodbuditi mlade družine, da slovenščine ne opustijo. Sodelujejo z izobraževalnimi ustanovami, šolami ter vsemi kulturnimi in političnimi dejavniki na Koroškem. V tem sklopu načrtujejo posebno jezikovno kampanjo za Zilo, saj je tam slovensko narečje najbolj ogroženo.

Zbiranje in zapisovanje slovenskih ledinskih imen

Kot zelo pomembno sogovornica izpostavlja tudi zbiranje in zapisovanje slovenskih ledinskih imen na dvojezičnem ozemlju Koroške. »To delo poteka v naših društvih že nekaj let, po zaslugi Slovenskega na-rodopisnega inštituta Urban Jarnik so bila slovenska ledinska imena na Koroškem leta 2009 sprejeta v Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine v Avstriji. V okviru evropskega projekta FLU-LED bomo s strokovno pomočjo Inštituta Urban Jarnik razvili enotno metodologijo zapisovanja ter strokovno usposobili vključene društvenike za to zahtevno delo.«
Z drugim evropskim projektom, DUO Kunsthandwerk, želijo ohraniti in razviti domačo umetnostno obrt in tradicionalne rokodelske dejavnosti ter jih prenesti na mlajše generacije. V projektu se rokodelci povezujejo in predstavljajo, pripravlja se spletni forum, rokodelski festivali v Sloveniji in Avstriji. Obenem pa se trudijo za kulturne izmenjave med avstrijsko in slovensko koroško regijo.
»V letu 2012 obhajamo tudi 70. obletnico izseljevanja koroških Slovencev, ki ji bomo skupaj z drugimi kulturnimi dejavniki posvetili tudi primerno pozornost,« dodaja predsednica KKZ.

Celoletne aktivnosti KKZ

Med celoletnimi aktivnostmi KKZ predsednica opozarja na legendaren in priljubljen osrednji koncert KKZ, Koroška poje, vedno drugo nedeljo v marcu. »V celovškem Domu glasbe se ob tej priložnosti zberejo koroški Slovenci iz vseh dolin, ki jim predstavimo prerez pevskega ustvarjanja koroško-slovenskih zborov,« pojasnjuje. V zavesti skupnega kulturnega prostora vedno povabijo v goste tudi zbore iz Slovenije ali slovenskega zamejstva v Italiji. Za ta koncert KKZ spodbuja zbore, da se povezujejo in posvetijo težiščnim temam. Letošnja Koroška poje bo že 40. po vrsti, namenili pa jo bodo še živečim koroško-slovenskim skladateljem.
V Novem mestu vsako leto konec junija v sodelovanju z OŠ Grm KKZ za slovenske otroke pripravlja Jezikovne počitnice. 40 otrok ima možnost, da po sprejemljivi ceni v družinskem ozračju izpopolnijo svoje znanje slovenščine. Nič manj priljubljene niso Gledališke in lutkovne delavnice za amaterske mladinske gledališke in lutkovne skupine v Ankaranu. Tu pod strokovnim vodstvom slovenskih in avstrijskih mentorjev okoli 200 otrok vsako leto avgusta/septembra pripravlja svoje predstave in se vežba v igri, gibu in govoru.
»To sta pravzaprav klasična projekta čezmejnega povezovanja, ki jih Evropska unija v zadnjih letih podpira in dokazuje, da smo s programi in idejami pri KKZ na pravi poti,« dodaja Kert-Wakounigova.
Priljubljena kreativna delavnica za otroke je že polnih 20 let tudi Teden mladih umetnikov v Mladinskem centru na Reberci. Priznane slovenske umetnice in umetniki uvajajo otroke v svoje delo in jih spodbujajo k ustvarjanju.
Stalnice pa so še vsakoletna Srečanja otroških in mladinskih zborov, Srečanja gledaliških skupin ali družinsko petje in osrednji gledališki praznik, 8. decembra, v Mestnem gledališču v Celovcu.
»Širšega družbenega pomena sta tudi podelitev Einspielerjeve in Tischlerjeve nagrade, ki sta najvišji odlikovanj koroških Slovencev in ju podeljujemo skupaj z Narodnim svetom koroških Slovencev,« pravi sogovornica.

S pestrimi načrti v 2012

Po njenem mnenju je KKZ izpolnila večino načrtovanih projektov in ciljev. »Ker imamo toliko idej, jih vseh, seveda, ni mogoče uresničiti naenkrat. Že s številnimi stalnicami, ki jih zaradi uspešnosti nikakor ne kaže opusititi, smo personalno in finančno precej zapolnjeni in bi potrebovali več sredstev.«
Težišči v letu 2012 bosta kampanja za ohranitev slovenskega pogovornega jezika, zaenkrat predvsem na Zilji, v okviru projekta Slovenščina v družini in 70. obletnica izseljevanja koroških Slovencev.
»Posebno obeležje zasluži tudi 50. obletnica slovenske predstave v celovškem mestnem gledališču, kjer načrtujemo posebno produkcijo z domačimi izvajalci,« še spomni Sonja Kert-Wakounig.
V končnih pripravah je zbirka rožanskih ljudskih pesmi, priredbe in obdelave za ženski, dekliški in mladinski zbor, ter zbirka ziljskih ljudskih pesmi iz zapuščine Lajka Milisavljeviča. Tovrstne publikacije so tudi tradicija in posebna pristojnost KKZ, rožanske bodo izšle verjetno še letos, najpozneje januarja 2012, ziljske v leta 2012.