Napake v rodovnikih

16.01.2012 | Peter Hawlina, Slovensko rodoslovno društvo

Motiti se je človeško! Vsi se motimo v vsem svojem početju. Prizadevamo si sicer, da bi bilo tega čim manj. Večinoma uspemo, ne pa vedno. Napake so torej povsod, tudi v rodovnikih.

Vseh vrst so in tu se ne bom spuščal v njihovo kategorizacijo in posledice. Za primer bom nakazal po moji sodbi najbolj usodno. To so nezakonska rojstva.

Nezakonska rojstva

Nezakonsko rojstvo sicer ni nobena napaka. Je čisto naraven dogodek, ki je samo zaradi družbenih dogovorov postal »napaka«. Danes sicer ne več enako kot za eno ali več prejšnjih generacij. Morda najhujša posledica rojstva nezakonskega otroka je bila zelo majhna možnost preživetja. Nezakonske otroke so pogosto kar umorili. Če so preživeli, so imeli največkrat težje pogoje za izenačenje z drugimi ali celo za uveljavljanje med njimi. Morda so zato v grški antiki očetovstvo uspešnih nezakonskih otrok pripisovali bogovom.
Rojstvo nezakonskega otroka je tudi ena od najhujših zaprek pri rodoslovni raziskavi. In o tem bo beseda v pričujočem prispevku. Če se je rodil otrok neporočeni materi, je smel matičar (župnik pri krstu) vpisati samo mater in ne tudi očeta. S tem se raziskovanje te družine praktično ustavi. Danes ne bomo več našli nikogar, ki bi vedel povedati tisto, kar je takrat vedela vsaj mati, lahko pa tudi oče, sorodstvo in soseska. Še za mater je nadaljevanje raziskave močno oteženo. Njeno ime in priimek sta navadno nezanesljiva atributa za iskanje. Micka Kovačeva, na primer, je tako širok pojem, da je nesmiselno ugibati, katera bi to lahko bila. Lahko samo sklepamo, da je bila stara najverjetneje od 20 do 40 let. Še kraj rojstva otroka je komaj kdaj uporaben atribut, saj so šla neporočena dekleta po možnosti rojevat kam daleč od »sramote«. Pri bogatejših se je reklo, da je šla v Rim.
Tu se nam torej rodoslovna raziskava največkrat popolnoma ustavi.
Pa ne gre za resnično napako! Gre samo za preskope podatke, ki bi omogočili nadaljevanje. Saj bi v primeru omembe očeta v zapisu krsta otroka lahko iskali poroko staršev tudi za Micko Kovačevo. Ime ženina (npr. Franc Novak) pa bi dovolj zanesljivo pokazalo na ustrezni zapis v poročni knjigi, kjer bi pridobili dodatne podatke o ženinu, nevesti in njunih starših.

Neistovetnost biološkega in zakonitega očeta

Napaka se skriva drugje in je vsaj tako pogosta, kot so rojstva nezakonskih otrok. Ta napaka je neistovetnost biološkega in zakonitega očeta. Matičar je bil namreč dolžan vpisovati v rubriko očeta zakonitega moža matere. In to tudi v primeru, ko ta ni bil biološki oče. Za to neistovetnost je najpogosteje vedela samo mati, ne tudi njen mož (ta je navadno za svoje rogove izvedel zadnji).
Omenjena napaka se zagotovo skriva v vseh rodovnikih. Tudi meni se je pripetila. Po nekajletnem rodoslovnem raziskovanju sem povsem po naključju izvedel, da sem del rodovnika delal za »tuj-ca«. Domnevni oče moje tašče je bil v resnici očim. Oče pa je po stotih letih utonil v večno pozabo, saj se o njem ne ve drugega kot to, da naj bi bil konjeniški častnik italijanskega rodu.