Pred Opero je nov izziv prihodnosti

09.01.2012 | Blanka Markovič Kocen

Po šestih letih prenove in številnih zapletih je ljubljanska opernobaletna hiša sredi decembra v vsem svojem sijaju odprla vrata. Skozi prenovljene prostore, kjer je res kaj videti, nas je tudi z besedo popeljal ravnatelj Mitja Bervar.

Mitja Bervar, ravnatelj SNG Opere in baleta: »Pomembno je, da ljudje začutijo hišo, da jo ponovno vidijo in da se bodo vanjo vračali.«

Ali je Opera v prvih decembrskih dneh povsem nared za otvoritev?
Lahko rečem, da so glavna in najosnovnejša dela končana, gotovo pa bo treba v tako veliki hiši, kot je naša, marsikaj postoriti tudi po sami otvoritvi. Mislim, da bo urejanje trajalo vsaj še dobrih pol leta in verjamem, da bomo v sezoni 2012/13 v tej ustanovi zaživeli normalno življenje.

Kaj vse je Opera pridobila s prenovo, katera so bila glavna dela, o katerih govorite?
Opera je pridobila več zelo pomembnih stvari, med katerimi izpostavljam vadbene prostore za ansamble. Teh prej nismo imeli in so se morali ansambli znajti v zelo neprimernih sobah ali dvoranah za vadbo. Zdaj smo pridobili pet vadbenih dvoran, v katerih bodo vsi ansambli lahko vadili, delali in bo Opera zaživela tudi na tem področju. Naslednja velika pridobitev je zelo sodoben in tehnično dobro opremljen oder, ki je za sodobno produkcijo baletnih in opernih predstav v današnjem času nujno potreben. Ljubljansko opernobaletno hišo zdaj v smislu odrske tehnike in vadbenih prostorskih pogojev lahko primerjamo s podobnimi ustanovami v drugih evropskih državah. Pridobila je še določene rešitve uporabe foyerja, torej prostora za druženje, v pritličju ali v kletnem prostoru, kjer ga prej ni bilo. Vso dvorano so preuredili, prenovili, obnovili, osvežili so freske in z užitkom ter občudovanjem se sprehodim po vsej naši stari lepi hiši.

Kako bo občinstvo videlo, občutilo prenovo?
Prepričan sem, da bo sijajen že prvi vtis… Tudi za samo spremlja-nje predstav imajo bistveno boljše pogoje. V prenovljeni dvorani je na voljo 526 do 605 novih sedežev, po zaslugi g. Milića, strokovnjaka iz Beograda, pa se je izboljšala tudi akustika, upoštevaje vse vidike: kako obiskovalci slišijo orkester in kako soliste ali zbor, kako orkester sliši izvajalce ali soliste in kako solisti slišijo sami sebe ali orkester. To so pač različne kombinacije.

Kdo je bil izvajalec projekta prenove Opere?
To sta bila arhitekta Jurij Kobe in Marjan Zupanc, ki sta pred 14 leti zmagala na natečaju in ta zgodba se vleče že od takrat.

Kako je prenova potekala in kakšne težave so jo spremljale?
Problem prenove je bil predvsem v tem, da je v samo zgodbo, ki je sicer trajala izjemno dolgo, posegla svetovna globalna finančna kriza, zaradi katere so se morali načrti spreminjati. V tem času je med drugim propadlo ogromno podjetij, ki so delala v tej hiši, med njimi tudi gradbena velikana, kot sta Vegrad in SCT, ter vrsta srednjih in malih podizvajalcev. Neopravljena dela so torej povzročila velike težave, kako pripeljati to zgodbo do konca. Postopek natečaja, od izbire do danes, je torej trajal 14 let, sama prenova pa šest sezon.

Koliko denarja je bilo vloženega in ali je država po vašem mnenju pokazala dovolj posluha za prenovo ene od osrednjih kulturnih ustanov v Sloveniji?
Vedno se postavlja vprašanje, ali bi bilo stavbo bolje zgraditi na novo ali jo obnoviti. Vsaka taka zgodba, vsaka odločitev imajo dobre in slabe lastnosti. Tega osebno nočem komentirati. Takšno hišo, kot jo imamo, jo pač imamo. Želel pa bi poudariti, da se je s prenovo ukvarjalo kar šest ministrov in trije ravnatelji, kar ni nezanemarljivo. Po moji oceni je bil projekt vreden okoli 43 milijonov evrov. Vsak minister se je po svojih močeh, pripravljenosti, zmožnostih trudil, da bi bila prenova opravljena v njegovem mandatu. Vsem bi se zahvalil za doprinos k zgodbi, ki nikakor ni črno-bela.

Kakšen program ste pripravili za otvoritveno slovesnost?
V bistvu so se pred leti, že pred mojim prevzemom ravnateljevanja, odločili, da bomo za otvoritveno slovesnost imeli novo opero Ljubezen kapital slovenskega skladatelja Janija Goloba. Potem pa smo otvoritev, vsaj v obdobju zadnjih dveh let, odkar sem na položaju ravnatelja, vsakih pol leta prestavili. In to je dobesedno zdesetkalo našo organizacijo, finance, umetniško ekipo... Pa vendarle smo v tem času za 55 odstotkov povečali dejavnost. Z umetniško ekipo, to je z Janijem Golobom in Vinkom Möderndorferjem, ki je napisal libreto in opravil režijo, smo se odločili, da otvoritve ne moremo več vsakih pol leta prestavljati, in jo napovedali oktobra 2012. Verjeli smo, da bo do tedaj prenova zagotovo končana. Na otvoritvenemu dogodku smo postregli z nekaj baletnimi utrinki in nekaj opernimi deli in mislim, da je to bilo povsem dovolj, glede na kratek čas in okvire, v katerih smo jo pripravljali. Že otvoritev sama po sebi je bila dovolj velik dogodek. Pomembno je namreč, da ljudje začutijo hišo, da jo ponovno vidijo in da se bodo vanjo vračali.

Posebna revizija vam očita pre-veliko trošenje oziroma presežek odhodkov nad prihodki. Kako to pojasnjujete?
Na ministrstvu za kulturo smo se dogovorili, da bomo povečali dejavnost in opravili reorganizacijo dela. Čez pol leta, torej do junija 2010, so nam obljubili hišo, do tedaj pa pomoč pri financiranju. Če bi torej vsak svoje delo opravil, do teh težav ne bi prišlo. To hišo sem tudi prevzel z določenimi negativnimi stanji iz preteklosti, finančne razmejitve, dolgoročne in kratkoročne, ki smo jih opravili, pa se revizorjem niso zdele primerne. Avgusta 2010 sem tedanji ministrici za kulturo poslal pismo, v katerem sem ji pojasnil, kaj se bo zgodilo, če novembra ne bo hiše. Ni je bilo niti aprila 2011, decembra pa smo jo vendarle dočakali.

Ostajate torej na čelu SNG Opere in baleta?
Moj mandat traja do konca leta 2014, torej še tri leta. Prepričan sem, da je bil prvi mandat name-njen postavljanju opernobaletne hiše v red, tako v organizacijskem, umetniškem kot v finančnem smislu. Mislim, da je samo po sebi umevno, da bi se to ravnatelju omogočilo in tudi s svojim delom dokazujemo, da je to pravi način razmišljanja.

Kakšno operno občinstvo smo Slovenci?
Slovenci smo dobro operno občinstvo in ogromno ljudi je zelo pogrešalo to hišo.

Torej je opera pri nas priljubljena?
Temu lahko pritrdim, opera ima svoje občinstvo, pa vendar moram reči, da so se ljudje v zadnjih šestih letih, ko hiše ni bilo, morda tega celo nekoliko navadili. Zdaj jih je treba pridobiti nazaj in temu primerno smo oblikovali tudi program, ki je bolj ljudski, tak, ki bo pritegnil širše množice. Sestavljajo ga znana, prepoznavna dela, kot so recimo Nabucco, Traviata, Carmen… Abonmaji se običajno prodajajo maja in junija, nekaj malega še septembra. Mi smo začeli abonma prodajati 15. novembra, torej močno prepozno, vendar smo jih v štirinajstih dneh prodali 500! To dokazuje, da si ljudje želijo opere in ko bodo videli otvoritev in predstave v decembru, se bo število obiskovalcev te hiše po mojem mnenju močno povečalo.

Kdo so obiskovalci opernih in baletnih predstav? So to pretežno starejši ljudje?
Veliko delamo na pridobivanju mladih. Tako imamo operne predstave za mlado občinstvo, kot sta Pastir in Apoteka, in baletne, recimo, Kdo je najmočnejši ali Picko in Packo. V sodelovanju z Glasbeno mladino ljubljansko in Glasbeno mladino Slovenije in tudi sami skušamo mlade pripeljati nazaj v našo hišo. Dobro sodelujemo tudi z akademijo za glasbo, s katero prirejamo skupne koncerte, in s Konzervatorijem za glasbo in balet Ljubljana, v novi dvorani pa bosta zaživela tudi operni in baletni studio.

Imate repertoar za leto 2012 že pripravljen in na katere predstave bi lahko posebej opozorili?
Kot sem že rekel, bodo predstave namenjene širšemu občinstvu, ki ga moramo pripeljati nazaj. Težko je izpostaviti katero od predstav, a če se že moram odločiti, so to Črne maske v koprodukciji z Mariborom, slovenska Ljubezen kapital, pa Nabucco, La Boème… Ponovili bomo Rusalko, ki je bila zelo velik uspeh v januarju 2011 v Cankarjevem domu, kjer so osem predstav popolnoma razprodali… Pri baletu bi izpostavil Giselle, to je sodobna različica klasičnega baleta, ki bo v novi preobleki zagotovo pomenila enega od vrhuncev sezone.

Česa si na poslovnem in umetniškem področju v letu 2012 najbolj želite?
Miru, da bomo lahko normalno delali in postavili hišo v red, kakršen ji pritiče. Na kulturnem področju je to gotovo ena najzahtevnejših organizacij, saj je pri nas zaposlenih 300 ljudi, orkester, balet, zbor, tehnika, maskerji, lučkarji, ki jih je treba primerno organizirati…