Prostovoljstvo kot način življenja

16.01.2012 | Blanka Markovič Kocen

Slovenski rojak z visokim državnim odlikovanjem za prostovoljstvo

Na sliki od leve: sin John s partnerko Andreo, hči Anne, Jernej Bajželj in njegova žena Willy in sin Peter s partnerko Joy

Jernej Bajželj, avstralski Slovenec, je gotovo eden izmed tistih rojakov, ki si, čeprav morda malce neopažen, zasluži posebno pozornost, tudi v naši reviji. Da smo ga sploh odkrili, smo najprej navezali stik z njegovo hčerko Anne Ling, ki nam je pri našem delu izdatno pomagala.
Septembra ste 2011 je g. Bajželj prejel visoko državno odlikovanje, kolajno za svoje prostovoljno delo, kar je v letu prostovoljstva še toliko bolj pomembno. Dolga leta je bil namreč aktivni član najrazličnejših prostovoljnih organizacij, med njimi Rotary Kluba, v katerem je v 40 letih prepotoval višavja Papue Nove Gvineje in vodil skupino za gradnjo bolnišnic v Ubaigubi. 16 let je, kot pravi, razvažal obroke hrane po domovih ostarelih, bil član uprave bolnišnice Ulverstone, se udejstvoval v najrazličnejših organizacijah in društvih upokojencev ter številnih drugih organizacijah, ki tako ali drugače skrbijo za blagostanje ljudi in jim lajšajo življenje, zlasti v letih, ko niso več aktivni.
Avstralsko državno priznanje podeljujejo že od leta 1972 osebam, ki so se kot prostovoljci izkazali pri nudenju pomoči ljudem, ki le-to potrebujejo. Bajželj dodaja, da je prostovoljstvo sicer v Avstraliji zelo razvito in zaželena ter cenjena oblika medsebojne pomoči. Prostovoljci sodelujejo, denimo, v gasilskih brigadah, v zdravstvenih domovih, bolnišnicah, domovih za ostarele, obalnih stražah, skavtskih in cerkvenih organizacijah, v šolah in podobno.
V aktivni dobi je bil Jernej Bajželj samozaposlen v gradbeništvu. »Leta 1959 sem ob obali v Ulverstonu zgradil, ustanovil in do leta 1977 tudi vodil Bajžljeve počitniške domove,« s ponosom pove.
In spomini oživijo: 5. Januarja 1959 je iz tedanje Jugoslavije pobegnil v Italijo, od koder so ga iz goriške ječe v okovih pregnali na otok Lipari nad Sicilijo, od tam pa v begunsko taborišče v Rim. Kot imigrant je pozneje zapustil Evropo in več kot 11 let živel v šotorih in delal v pragozdovih v Queenslandu. Naposled si je našel dom v Tasmaniji, kjer si je v Ulverstonu ustvaril dom in družino.
»Sodobna aviacija in komunikacija sta nam močno olajšali življenje in nas približali svetu,« pove sogovornik in dodaja, da se Avstralija lahko pohvali z zelo visokim življenjskim standardom in blagim podnebjem. »Tasmanija je več kot dvakrat večja od Slovenije, a ima zgolj 503 tisoč prebivalcev. Sonce pa nam sije s severa,« pove Jernej Bajželj, ki je bil s hčerko Anne zadnjič v Sloveniji leta 2010 in je navdušen nad razvojem svoje prve domovine.