Rodna gruda – spomenik izseljenstvu

03.01.2012 | Blanka Markovič Kocen

Slovenska izseljenska matica (SIM) je 60-letnico svojega delovanja zaznamovala z izidom zbornika Rodna gruda in knjigo Milene Mulders, S trebuhom za kruhom, sociološko raziskavo o Slovencih na Nizozemskem.

Glavni motiv izdaje zbornika Rodna gruda je bil iztrgati iz pozabe bogato zgodovino Slovencev po svetu.

Za svoj praznik so namenoma izbrali 3. december, je na predstavitvi v prostorih SIM v Ljubljani poudaril predsednik Sergij Pelhan, saj gre za »praznik kulture«, ta pa je z življenjem slovenskih izseljencev tesno povezana. V zadnjih 150 letih so namreč preživeli »viharjev jeznih mrzle domačije«, kot je zapisal največji slovenski pesnik France Prešeren.
»Le malo je društev v Sloveniji, ki bi doživela 60 let neprekinjenega delovanja,« je med drugim poudaril glavni tajnik SIM Janez Rogelj, ki je uredil zbornik Rodna gruda, s katerim so obeležili častitljivo obletnico. »Glavni motiv izdaje zbornika je bil iztrgati iz pozabe bogato zgodovino Slovencev po svetu,« je pojasnil Rogelj, Pelhan pa je dodal, da bo zbornik koristil predvsem raziskovalcem, ki jih zanima življenje izseljencev v prejšnjem stoletju, še zlasti v zadnjih 60 letih. SIM namreč v zborniku objavlja dele izjemno bogatega gradiva, ki ga je zbrala v zadnjih več kot pol stoletja.
»Zdi se, da smo Slovenci narejeni iz posebno grčavega lesa, kajti v nas tli neuničljiva ljubezen do rodne grude, maternega jezika in drugih kulturnih vsebin narodove biti,« je v uvodniku k zborniku med drugim zapisal Sergij Pelhan. O tovrstni pripadnosti, nadaljuje, namreč ne govore samo podatki o razvejeni profesionalni in ljubiteljski kulturi v matični domovini, temveč prav tako podatki o številnih ljubiteljskih kulturnih društvih in posameznih kulturnih ustvarjalcih med rojaki v zamejstvu in po svetu. Izbira naslova zbornika po Pelhanovih besedah ni bila naključna, saj spominja na čase, ko je Slovence v izseljenstvu povezovala istoimenska revija, ki jo je izdajala Matica.
Zbornik ugotavlja, da je SIM nastala na pobudo naših rojakov v Ameriki in Franciji, v prvem obdobju pa je iskala povezave s Slovenci po svetu in njihovimi društvi. »Slovenci so tudi po 60 letih ohranili narodno zavest ter ves ta čas razvijali slovensko kulturo, ki bi bila veliko bolj siromašna, če naših rojakov ne bi imeli za svoje,« je poudaril predsednik SIM.
Z osamosvojitvijo Slovenije sta nastali novi društvi, Svetovni slo-venski kongres in Slovenija v svetu, ter začeli sodelovati z izseljenci. »To je bilo nedvomno več kot pozitivno, saj se je tako povečal stik domovine s tistimi izseljenci, ki so se dotlej počutili odrinjene,« poudarja Pelhan in obenem opozarja na slabost, da obstoječa štiri društva med seboj ne usklajujejo politik do naših izseljencev. »V prihodnje nas čaka veliko dela, da bi te nepotrebne zadrege med društvi premostili. Pregledati pa bo treba tudi odnos Slovenije do Slovencev v državah bivše Jugoslavije, saj mora tudi pri nas priti do spoznanja, da so priseljenci enakovredni, če že ne manjšina.«
Po besedah Janeza Roglja, ki je vodil ves projekt v zvezi z zbornikom, sta njegovi pomembni vrednosti poleg pregleda bogatega arhivskega gradiva, seznama vseh štipendistov matice in vseh gostovanj slovenskih kulturnih skupin po svetu (oboje objavljamo tudi v Sloveniji danes) ter pregled vseh izseljenskih piknikov v Sloveniji. »Upamo, da je to dodatna spodbuda, da pomen izseljenstva iztrgamo pozabi,« je poudaril Rogelj in opozoril na podatek, da je v zadnjih letih zamrlo več kot polovico slovenskih društev po svetu.
Pri Slovenski izseljenski matici so ob 60-letnici izdali tudi prevod knjige o življenju Slovencev na Nizozemskem, sociološki raziskavi, ki jo je avtorica Milena Mulders poimenovala S trebuhom za kruhom in opisuje dogajanje med slovenskimi zseljenci v tej državi v zadnjih 150 letih, medtem ko se je avtorica svojih slovenskih korenin zavedla šele ob dedovi smrti.
»Po najširši metodologiji živi po svetu pol milijona Slovencev, največ v ZDA, če pa za kriterij vzamemo znanje slovenščine, je ta številka dosti manjša, 120. 000, največ v Evropi,« je na novinarsko vprašanje, koliko Slovencev živi po svetu, odgovoril Rogelj. SIM si je zadala za cilj, da bo izdelala enciklopedijo slovenskega izseljenstva in z njo dokončno izrazila zahvalo vsem Slovencem po svetu za ohranjanje slovenske kulture na vseh koncih sveta.