Slovenska knjiga ni izgubila privlačnosti
V konkurenci 100 založnikov, ki letno izdajo več kot 6000 knjig, se na majhnem slovenskem trgu bije boj za preživetje
Vtis, ki bo obiskovalcu 27. slovenskega knjižnega sejma še dolgo ostal v spominu, je, sodeč po prerivanju med obiskovalci, pravzaprav zelo ugoden, celo presenetljiv. Da je bilo med obiskovalci največ šolskih skupin z vseh koncev Slovenije, govori v prid zavedanju vodstev osnovnih in srednjih šol ter pedagoških delavcev, da se prav v letih odraščanja oblikuje odnos do knjige, pri čemer je na sejmu odnosu knjiga – bralec mogoče in treba prišteti še odnos knjiga – ustvarjalec. Na sejmu je namreč mnogo lažje kot v knjigarni srečati tudi ustvarjalce knjig, od piscev preko založnikov do tiskarjev in knjigarnarjev in se z njimi tudi pogovoriti.
Več kot 100 založnikov in več kot 6000 novih knjig v enem letu je za tako majhen trg, kot je slovenski, res veliko. Zato ni čudno, da mnogi tudi potarnajo, kako težko se je ob tako močni konkurenci obdržati na trgu in preživeti. A danes je že tako, da pravzaprav ni področja, na katerem ne bi bilo ostrega konkurenčnega boja za preživetje. In tako kot na drugih področjih je tudi pri knjigah veliko odvisno od ugleda piscev, privlačnosti v knjigah obravnavanih tem, od videza in cene izdelka, možnosti in iznajdljivosti pri oglaševanju. Velike založbe, kot je na primer Mladinska knjiga, so pri tem dosti na boljšem kot majhne, saj si lahko privoščijo učinkovito in drago oglaševanje. Vse to mladi ljudje ob obisku sejma vsaj površno lahko spoznajo oziroma začutijo.
Spoznajo pa tudi, da človekova ustvarjalnost in iznajdljivost nimata meja in prav v tej smeri bo mlada generacija lahko oziroma morala iskati svoj prostor pod soncem. Tako kot slovenska kultura nasploh bo tudi slovenska knjiga, ne glede na nevarnosti, ki ji pretijo, še dolgo ostala eden od osrednjih temeljev in čuvarjev slovenskega jezika in slovenstva nasploh. Videti je, da slovenska knjiga za sedaj še ni izgubila svoje privlačnosti.
Založba Mladika Trst
To je še posebej pomembno tam, kjer gre dejansko za biti ali ne biti Slovenec. To je na robu, kot pravi letošnji Schwentnerjev nagrajenec, odgovorni urednik tržaške založbe Mladika Marij Maver, ki je hkrati tudi urednik revije z istim imenom. Rodoljubni založnik, kot je sam sebe označeval Lavoslav Schwentner, je bil rojen na Vranskem leta 1865, umrl pa je leta 1952. Bil je eden največjih in najboljših slovenskih založnikov in po njem se imenuje nagrada, ki jo vsako leto na knjižnem sejmu dobi eden od založnikov. Mimogrede velja povedati, da je Schwentner poznan predvsem kot Cankarjev mecen in po tem, da je izdal okoli 236 knjig.
Založba Mladika iz Trsta letos praznuje 50 let svojega obstoja. Leta 1961 je namreč luč sveta v Trstu zagledala pesniška zbirka Moja pomlad tržaške pesnice Brune Marije Pertot. Vse od tedaj založba Mladika izdaja leposlovno, otroško literaturo, zgodovinske študije, slovarje in priročnike. Najbolj pri srcu so ji domači, v zamejstvu živeči avtorji, katerih dela promovira in širi v celotnem slovenskem prostoru. Z nagrado Vstajenje pa nagrajuje najboljša literarna dela. V 50 letih je izdala 300 naslovov, 11 samo od lanskega do letošnjega knjižnega sejma. Med njimi si posebno pozornost gotovo zasluži izbrano delo pesnika Miroslava Košute Drevo življenja. S prevodno literaturo nagovarja tudi italijansko govoreče bralce – letos je izšel prevod 12 novel Alojza Rebule.
Ob 50-letnici je založba izdala tudi bibliografijo z naslovom 50 let knjižnih izdaj Mladike 1961 – 2011. Veliko teh del si je še vedno mogoče ogledati na pregledni razstavi v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani.





