Spomenik irskemu izseljenstvu

20.02.2012 | Ajda Rogelj

Spomeniki predstavljajo zgodovino, kulturo in ljudi, ki so za določeno družbo pomembni in so jih zaznamovali. Irce in irsko državo je zelo močno zaznamovalo izseljevanje.

Spomenik irskemu izseljenstvu, na katerem so upodobljeni Annie Moore in njena brata. Annie Moore (1877-1923) je bila prva izseljenka, ki je leta 1892 v New Yorku prečkala znameniti Ellis Island.

Mnoge evropske države, katerih pomemben del prebivalstva se je izselil predvsem v Severno Ameriko, imajo svoje spomenike in celo institucije (muzeje), ki prikazujejo usoden del njihove zgodovine. V tej in naslednjih izdajah revije bomo poskušali opisati nekaj takih primerov. Začeli bomo z Irsko, od koder se je v preteklosti izselilo veliko prebivalcev.
Irska je v 19. stoletju doživljala veliko pomanjkanje in lakoto, posledično pa množično izseljevanje. Med leti 1820 in 1920 se je iz te države izselilo več kot 4 milijone ljudi, od katerih jih je 2,5 milijona odplulo iz pristanišča v Cobhu. V spomin na ta pomemben pojav iz irske zgodovine je država postavila poseben spominski center, muzej in spomenik izseljencem, ki ju najdemo na istem mestu, kjer so pred sto leti mnogi Irci zadnjič videli svojo rodno domovino.

Cobh – Queenstown

Mestece Cobh je bilo sredi 19. stoletja zaradi množičnega izseljevanja skoraj v celoti izolirano. Bilo je namreč pristaniško mestece, iz katerega so v širni svet odplule ladje, polne ljudi, ki so si v novem svetu obetali boljše življenje, oziroma v času največje lakote na Irskem predvsem preživetje. Mesto se je v tistem času imenovalo Queenstown in iz njegovega globokega pristanišča so odplule številne potniške ladje, med njimi na zadnjo pot tudi slavni Titanik leta 1912 in Lusitania 1915.

Dva spomenika Annie Moore

V počastitev vseh ljudi, ki so iz Cobha in z Irske odšli, so leta 1993 pred muzejem irske dediščine postavili bronast spomenik, na katerem so upodobljeni Annie Moore in njena brata, ki sta z njo odšla v ZDA. Annie Moore je bila leta 1892 prva izmed 12 milijonov evropskih izseljencev, ki so prispeli v ZDA in prečkali znameniti Ellis Island v New Yorku. Njena vloga je poosebljanje vseh tistih Ircev, ki so za njo ubrali podobno pot. S svojima mlajšima bratcema je pri 15 letih odšla iz rodne domovine in po 12 dneh na parniški ladji Nevada so pripluli v »Novi svet«. Zaradi svoje simbolne pomembnosti in povezanosti z milijoni drugih priseljencev stoji spomenik z njeno podobo in zgodbo tudi na Ellis Islandu. Tam ljudi spominja na pogumne odločitve in težke odhode milijonov priseljencev, ki so se zaradi različnih razlogov odločili oditi iz svoje domovine. Pri odkritju spomenikov v Cobhu in na Ellis Islandu je takratna irska predsednica, Mary Robinson, povedala, da ta pomenita trdno zvezo med Irsko in ZDA, simbol Annie Moore pa predstavlja vse tiste priseljence, ki so prispevali k bogati raznolikosti ZDA.

Irsko-ameriška skupnost

V ZDA ljudje z irskim poreklom ohranjajo zavest o svoji dediščini, njihova irsko-ameriška skupnost pa je druga največja (za nemško-ameriško). Po raziskavi ameriških skupnosti, ki jo je opravil ameriški popisni urad leta 2008, približno 11,9 odstotka celotne ameriške populacije navaja irske prednike. Kot zanimivost: v zgodovini ameriških predsednikov jih je kar deset imelo irski izvor. Irsko-ameriški kulturni inštitut vsako leto podeljuje nagrado Annie Moore za tiste, ki so ustvarili največji prispevek k irski in/ali irsko-ameriški skupnosti. Annino zgodbo, ki je podobna zgodbam drugih irskih izseljencev, sta v pesmi »Isle of Hope, Isle of Tears« (Otok upanja, otok solz) zapisala Brendan Graham in Ronan Tynan.
Cobh je tudi danes zaradi svoje globoke obale in enostavnega prihoda ladij in velikih križark izredno turistično mesto z bogatim »Heritage» centrom, v katerem je mestna in državna zgodovina predstavljena skozi razstave in vizualne prezentacije, pri čemer prevladuje izseljenska tematika. Poleg Cobha pa sta na Irskem še dva spomenika izseljencem: v mestecu Omagh in Belfastu.