Središče evropske kulture

17.02.2012 | Blanka Markovič Kocen

Maribor je skupaj s partnerskimi mesti v letošnjem letu zaživel kot Evropska prestolnica kulture (EPK). Na otvoritveni slovesnosti na Trgu Leona Štuklja se je sredi januarja zbralo več tisoč ljudi, organizatorji pa obljubljajo zanimiv in pester program skozi vse leto.

EPK je pomembna skupna zgodba, je prepričan Mitja Čander, programski direktor Zavoda Maribor 2012, ki je bil ustanovljen za pripravo in izvedbo prireditve. Temelj idejne zasnove projekta EPK je pripravil KID KIBLA na podlagi več »možganskih neviht«, ki so jih izvedli z zainteresiranimi organizacijami in posamezniki s področja kulture. Na podlagi razpisa ministrstva za kulturo v letu 2006 je Kibla po izboru Mestne občine Maribor pripravila kandidaturo Maribora s partnerskimi mesti – Murska Sobota, Novo mesto, Ptuj, Slovenj Gradec, Velenje – za Evropsko prestolnico kulture 2012. Intenzivnejše priprave prijave so se začele jeseni 2006, pridobivanje dodatnih dokumentov in piljenje materialov je trajalo do konca februarja 2007, ko je bilo treba vlogo s podpisom mariborskega župana Franca Kanglerja oddati.
V naslednjih mesecih so na Mini-strstvu RS za kulturo izvajali pregled prispelih prijav in popolnosti vlog, mednarodna strokovna komisija za presojo vlog pa je na svojem zasedanju v maju 2007 odločila, da je najboljša in najprimernejša vloga Maribora s partnerskimi mesti in jo predlagala ministru za kulturo v kandidaturo. Njegov predlog je maja 2007 potrdila tudi Vlada RS in konec leta dokumentacijo posredovala v Bruselj.

Izbor nastopajočih

»Iz širokega nabora programov, projektov, pobud, idej in predlogov, ki so bili podlaga za kandidaturo, s katero je Maribor s partnerskimi mesti postal Evropska prestolnica kulture 2012, je nato nastal izbor, ki ga je KID Kibla objavila v knjigi Pure ene-rgy! in so jo prejeli člani in članice bruseljske komisije pred prvo predstavitvijo, na Svetovni dan knjige, 23. aprila 2008,« pojasnjuje Čander. »Po njihovem mnenju je šlo za prvi korak snovanja programskega okvirja bodoče kulturne prestolnice. Pri trem je kot privlačen projekt navedla Muzej socializma in priporočila, da ga razvijemo.«
Po prvi predstavitvi kandidature je posebna ocenjevalna komisija priporočala, denimo, okrepitev sodelovanja med kulturnimi organizacijami in operaterji, umetniki in mesti ter državami članicami na vseh področjih kulture in razvoj programov, ki predstavljajo bogastvo kulturne raznolikosti v Evropi, posebna ocenjevalna komisija pa je med drugim poudarila, da Maribor pripravlja izrazito visoko število projektov ter izrazila dvom o tem, ali jih bo mesto lahko izvedlo. Mariboru je predlagala, da pripravi seznam prioritet, na katerega bo uvrščenih pet do sedem projektov, in najame zunanje mednarodno uveljavljene strokovnjake, ki bi razvijali zlasti projekte, v katerih sodelujejo ugledni mednarodni umetniki.

Štirje tematski sklopi

Organizacija in izvedba projekta EPK 2012 je bila formalno zaupana Javnemu zavodu Maribor 2012, ki je bil prav s tem namenom ustanovljen februarja 2010. »Zavedajoč se časovne stiske se je bliskovito odvijalo zbiranje ekipe in upoštevaje priporočila bruseljske komisije ter smernice Zavoda Maribor 2012 so iz 16 programskih sklopov so nastali štirje tematskih sklopi: Ključi mesta, ki se ukvarjajo s kulturo mestnega jedra in ga želijo obuditi z novimi vsebinami; Urbane brazde sociološko pristopajo k zapostavljenim mestnim predelom; Terminal 12 zajema vso umetniško produkcijo in Življenje na dotik, ki je namenjen interaktivnim vsebinam,« pravi Čander.

EPK je izjemna priložnost za Maribor in Slovenijo

Projekt Evropska prestolnica kulture prinaša mestu, regiji in državi izjemno priložnost, je prepričan programski direktor, ki poudarja: »Z delom Maribor 2012 želimo spodbuditi različne potenciale, tako umetniške kot druge, da se v to vključijo. Projekt EPK je v preteklosti prinesel izjemno prepoznavnost mestom in državam, vsakemu s pozitivno konotacijo, ki jo mednarodna blagovna znamka EPK prinaša. Prav zato je to priložnost, ki pa išče sinergije z mnogimi igralci v okolju.« S povezovanjem želijo pritegniti v projekt meščane in vse državljane in jim ponuditi ter predstaviti vrhunske umetniške vsebine, ki so ključne v programu EPK. »Na izjemnih umetniških vsebinah je osnovan pomemben temelj, ki nam omogoča, da prepoznamo EPK kot izjemno, kreativno in vrhunsko umetniško dogajanje,« poudarja Čander in dodaja: »EPK je pomembna skupna zgodba.« Po njegovih besedah je namreč cilj projekta doseganje izjemnih učinkov ob skupnem delovanju različnih institucij, različnih področij, mesta in države. »To je izjemno težko, a vsekakor pomembno za dolgoročni uspeh, ki ga EPK lahko prinese.«

Kogojeve Črne maske – vrhunec otvoritve

Za zaključek tridnevne uverture v EPK so organizatorji izbrali Kogojeve Črne maske, čeprav ne gre za opero, ki bi kdaj v prihodnosti utegnila postati uspešnica. Sogovornik pojasnjuje: »Gre za edino opero in hkrati vrhunec glasbene zapuščine skladatelja Marija Kogoja, emblematične figure slovenske glasbene avantgarde; zanjo je avtor po zgodbi ruskega pisatelja Leonida Andrejeva tudi sam napisal libreto. Vsebina opere je tragična, glasba pa temu primerno mračna. Kot vsem, ki so se jih lotili v preteklosti, predstavljajo Črne maske velik izziv tudi sedanjim: maestru Urošu Lajovicu, ki se podpisuje pod glasbeno vodstvo uprizoritve, priznanemu (sicer filmskemu) režiserju Janezu Burgerju, zagrebškemu tandemu Numen, ki je poskrbel za scenografijo, kostumografu Alanu Hranitelju in koreografu Edwardu Clugu. Skratka, vrhunska opera z vrhunskimi izvajalci!«

Slovenska hrana in vino kot del promocije Slovenije in EPK

Udeleženci otvoritvene slovesnosti, ki je sredi januarja kljub zelo nizkim temperaturam na Trg Leona Štuklja privabila več tisoč ljudi, med njimi tudi številne znane obraze, so pogrešali, da bi kulturne institucije bolj na široko odprle svoja vrata. Čander odgovarja: »Kulturne institucije, ki sodelujejo z javnim zavodom, odpirajo svoja vrata in ponujajo izredno veliko svojim obiskovalcem, saj pripravljajo dogodke, ki bodo enkratnega časovnega značaja, nekajdnevnega, nekajtedenskega, mesečnega ali pa gre za kar celoletne projekte.« Pomembna se mu zdi tudi kulinarika. »Prav zato sodelujemo z nekaj ustanovami in podjetji, ki bodo tudi vinsko kulturo in kulturo hrane približali obiskovalcem, obenem pa imamo projekt Prestolnica okusov, kulinarični pozdrav obiskovalcem in prebivalcem Evropske prestolnice kulture. Cilj projekta, ki ponuja kulinarično kulturo na pladnju najboljših regionalnih sestavin, je pomagati Mariboru in partnerskim mestom do prepoznavne kulinarične destinacije in z dvigom kakovosti gostinske ponudbe prispevati k uspehu kulturnih prireditev v okviru Evropske prestolnice kulture.« Tako bo Akademija okusov ponudila izobraževalne aktivnosti s področja enogastronomije, namenjene tako gostincem kot njihovim gostom. »Pot okusov« bo vodila med dišečimi in mamljivimi okusi po restavracijah, gostilnah, kavarnah, slaščičarnah, trgovinah, vinskih barih, na vinotočih in kmečkih turizmih. Na srečanju najboljših slovenskih kuharskih mojstrov bo ustoličena nova slovenska kuhinja, ki bo povezala bogato kulinarično dediščino Slovenije in njenih pokrajin z ustvarjalnostjo najboljših slovenskih kuharskih mojstrov. »V vinu je kultura« pa bo vinska zgodba prestolnice okusov, ki bo vrhunski kulturi nazdravila z vrhunskimi vini vinskih dežel Evropske prestolnice kulture.

EPK je tudi turizem

Na projekt Evropska prestolnica kulture so se temeljito pripravili tudi turistični delavci. »Maribor in okoliški kraji (turistična destinacija Maribor-Pohorje) so z vidika namestitvenih kapacitet dobro pripravljeni na EPK. V letu 2011 so bili v središču Maribora na novo odprti Hotel City Maribor**** in mladinski hotel Pekarna ter še nekateri manjši namestitveni objekti. Zdaj je število vseh ležišč v destinaciji okoli 4700, kar po naših ocenah tako z vidika števila kot z vidika raznovrstnosti oziroma specializiranosti prenočišč zadostuje potrebam letošnjega leta,« nam je sporočila Monika Hlevnjak z Zavoda za turizem Maribor, kjer si v letu 2012 obetajo 20- do 30-odstotno rast obiska v destinaciji. »Že prvi teden januarja so v mariborskem turistično informacijskem centru (TIC) zabeležili preko 60-odstotni porast obiskovalcev. Po naši oceni se bo obisk najbolj povečal v mestu Maribor, posledično pa tudi drugod po destinaciji,« dodaja Hlevnjakova, ki med razlogi za takšna pričakovanja med drugim našteva tudi bližino in enostaven dostop do/od Maribora, okoliških krajev, pa tudi partnerskih mest EPK.
V TIC-u Maribor so med otvoritvenim vikendom (13. do 15. januar) zabeležili skoraj 50-odstotni porast obiskovalcev, prvi teden januarja pa, kot rečeno, celo prek 60-odstotnega. Največ obiskovalcev je bilo Slovencev, Avstrijcev in Hrvatov.

EPK na spletu

»Spletno stran smo nekaj dni pred otvoritvenim vikendom posodobili in uredili v izredno pregledno stran, na kateri tako obiskovalci kot novinarji in strokovna javnost najdejo programske vsebine, aktualne novice, vabila, razlago o tem, kaj sploh je Evropska prestolnica kulture in mnogo drugega,« Čander odgovarja na vprašanje o spletni ponudbi EPK. »Na naši spletni strani deluje tudi Življenje na dotik, ki prinaša celotne vsebine EPK, intervjuje z umetniki in izvajalci, hkrati pa je povezana z mediji, s televizijami in radijskimi postajami, ki poročajo o Evropski prestolnici kulture.