»Študij v tujini te popelje v nov svet!«

03.01.2012 | Metka Dijkstra Murko

Od cerkvenega dekliškega zborčka do opere v kraljevi palači

Sprejem na konzervatorij je že sam po sebi velik uspeh, ki Vidi prinaša nove priložnosti za pevski razvoj. (Foto: Uroš Malnaršič)

Tradicionalnim »kategorijam« Slovencev v tujini – izseljencem in zdomcem na začasnem delu v tujini - se v zadnjih letih pridružuje vse več študentov, ki se dodatno izpopolnjujejo v tujini. Tako skupaj z vrstniki z vsega sveta najdejo pot tudi do nizozemskih univerz, ki vabijo z vrhunskimi študijskimi programi. Opazno je naraščajoče število glasbenikov, ki se izpopolnjujejo na nizozemskih konzervatorijih. Zakaj se odločajo prav za Nizozemsko?

Kar se Vidka nauči...

Vido Matičič, 27-letno študentko solopetja z Rakeka, je na Nizozemsko pripeljalo več razlogov. Najprej seveda njena strast do petja. Pri Žlincovih – kot se po domače pravi njihovi kmetiji – se je vedno pelo. Vida je svojo pevsko »kariero« s šestimi leti začela v cerkvenem dekliškem zborčku, nato v šoli pri otroškem zboru, z devetimi leti pa že v narodnozabavnem ansamblu Vilija Marinška.
Na glasbeni šoli je igrala prečno flavto, s štirinajstimi leti je bila sprejeta na solopetje, čeprav je bila spodnja starostna meja pravzaprav 17 let. Kar nekaj pove o njenem talentu, ki je prišel do izraza s trdim delom pod vodstvom vrste izvrstnih pedagogov: Elife Jashari, Ivana Andreasa Arnška, Jožeta Oblaka, Tanje Grlica. Po uspehu na Tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije se je poleg študija na Pedagoški fakulteti vpisala tudi na Umetniško gimnazijo Koper: »Prof. Nina Kompare Volasko je čudovita učiteljica in tudi odlična pevka... Bila mi je velik vzor in mi je že od začetka priporočala študij v tujini.« Velik del »krivde« nosi tudi priznani primorski skladatelj Ambrož Čopi, njen profesor na Umetniški gimnaziji in dirigent Akademskega pevskega zbora Univerze na Primorskem. »Ambrož me je določil za vokalno pedagoginjo – tako sem bila zadolžena za upe-vanje, korepetiranje in po potrebi individualno delo s pevci. Začela sem iz nič, v roke mi je potisnil nekaj literature in v štirih letih sem pridobila ogromno izkušenj, ki mi vedno pridejo prav.« Študentska leta v Kopru so bila prepletena z urami petja, vajami, nastopi, s koncerti, turnejami in še marsičim. Tako sta z Urošem pri Akademskem zboru postala par…

Pogled čez mejo

»Nina me je navdušila tudi nad World Youth Choir (WYC) - Svetovni zbor mladih.« Leta 2005 je bila Vida na svetovni avdiciji izbrana za ta prestižni projekt. Poletje je skupaj z drugimi 80 mladimi pevci preživela v Izraelu – 10 dni vaj in 10-dnevna koncertna turneja so bili nepozabno doživetje, ki mu je sledilo povabilo na zimsko srečanje v Normandiji ter naslednje leto turneja po Evropi. »Takrat smo se ustavili tudi na Nizozemskem!«
Iz ljubiteljstva je petje vedno bolj postajalo poklicna zelja. »Če želiš nadaljevati, moraš v tujino!« so ji svetovali vedno znova. Kar nekaj članov WYC-ja je priporočalo nizozemske konzervatorije, malo je »pomagalo«, da na Nizozemskem živi teta Breda. In ko je Uroš rekel, da pojde z njo, se je vse odvilo po hitrem postopku.
Po enotedenskem izobraževalnem izletu in po sprejemnih izpitih na haaškem in amsterdamskem konzervatoriju se je odločila za Amsterdam, kjer je bila kljub polnemu razredu sprejeta pri prof. Valerie Guillorit.

Amsterdam je dober začetek

Avgusta 2008 sta z Urošem, ki je že po treh tednih našel službo, prispela na Nizozemsko. »Nekaj časa je trajalo, da sva se ustalila, pa tudi z vsakim dnem izveva kaj novega in tako se najino življenje tukaj vedno bolj polni. Potrebovala sem pol leta, da sem se navadila na okolje, profesorico, nov način dela. Tu spoznaš ogromno ljudi iz vseh mogočih držav in kultur, kar ti dejansko odpre oči in te popelje v nek nov, drugačen svet!«
Sprejem na konzervatorij je že sam po sebi velik uspeh, ki prinaša nove priložnosti za njen pevski razvoj. Poleg študija si Vida odrske izkušnje nabira z nastopi v različnih produkcijah. Največja doslej je spektakularna uprizoritev opere Orfej in Evridika na jezeru za kraljevo palačo Soestdijk, ki jo bodo zaradi velikega uspeha poleti ponovili. Slovenska skupnost jo pozna tudi po nastopih na Kulturnih dnevih in ob drugih srečanjih, slovensko himno pa je letos zapela tudi že v Mirovni palači v Haagu. Vida se pravkar mudi na Norveškem, kjer bo WYC prepeval na podelitvi Nobelova nagrade za mir.