Učna delavnica »Koliko je ura v mojem življenju«
Društvo Slovenski zvon iz Krefelda je za konec tedna od 11. do 13. novembra pripravilo dvodnevno srečanje slovenskih družin v Baasemu v Eiflu.
Predsednica društva Rozina Lovrenčič je za predavatelja povabila socialno pedagogonjo Valerijo Ilešič Toš in našega znanca Milana Černela, profesorja matematike in fizike, amaterskega režiserja KUD Vitomarci. Srečanja se je udeležilo 40 slovenskih rojakov iz dežele Severno Porenje – Vestfalija. V petek zvečer smo se z obema predavateljema pogovorili, o čem bo potekala letošnja učna delavnica. V soboto dopoldne smo se na plenarnem zasedanju z žrebom porazdelili v tri skupine. Predavateljica Valerija je napisala na tablo naslednja vprašanja: za kaj je prepozno, za kaj prehitro in za kaj je ravno čas. Prepozno je, da bi izboljšali odnos med nami in pokojnimi. Danes bi se v določenih situacijah do teh ljudi drugače obnašali. V njeni skupini smo se veliko vrteli okrog vzgoje otrok. V današnjem času materializma je otrokom skorajda vse prinešeno na pladnju. Mi smo tisti, ki za otroke lovimo ribe. Mladina je kritična do nas, za kar smo deloma sami krivi, saj smo ga včasih polomili v veri,da delamo za otroke najboljše. Vedno se je treba boriti do konca. Tudi v negativnih in žalostnih trenutkih je treba najti kaj pozitivnega. Na osnovi pozitivnih izkušenj gradimo prihodnost.
Prišli smo do ugotovitve,da je za nas pravi čas za upokojitev. Pozorni moramo biti na sprejemanje in določeno kritičnost do informacij. Sobotni večerji je sledilo martinovanje. Za smeh sta poskrbela gosta Valerija in Milan s skečem. Nato je prišel duhovnik, ki je krstil mošt v vino. Obiskale so nas vinska kraljica Klavdija in princesi Daniela in Irena. Potem ko so poizkusile mlado vino, so ga ponudile vsem v dvorani. Zanimivo darilo prijateljev za minuli 70. rojstni dan je prejel dolgoletni aktivni član društva Emmerich Dobaja. Darko in Tone sta zaigrala na harmoniki, da smo tudi zaplesali, prepevali in se družili dolgo v noč. V nedeljo dopoldne smo na plenarnem zasedanju povzeli delo vseh skupin z željo,da se prihodnje leto zopet srečamo. Po kosilu smo se odpeljali svojim domovom naproti.
Učno delavnico je finančno podprl Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.





