Priznavanje in vrednotenje

Informacije v zvezi s priznavanjem in vrednotenjem izobraževanja lahko dobite pri:

MINISTRSTVO ZA VISOKO ŠOLSTVO, ZNANOST IN TEHNOLOGIJO
Oddelek za priznavanje izobraževanja
Kotnikova 38  
SI-1000 Ljubljana

Telefon: +386 (0)1 478-46-00
Telefon (Oddelek za priznavanje izobraževanja): : +386 (0)1 478-47 45
Telefaks: +386 (0)1 478-47-19
Elektronska pošta:  gp.mvzt@gov.si  
Spletni naslov: http://www.mvzt.gov.si

Pravna podlaga priznavanja in vrednotenja izobraževanja je od 21.1.2005 Zakon o priznavanju in vrednotenju izobraževanja - ZPVI (Ur.l. RS, št. 73/04) ter veljavni dvostranski sporazumi in dogovori ter mednarodne konvencije, katerih podpisnica je Republika Slovenija. Do 21.1.2005 se uporablja Zakon o nostrifikaciji v tujini pridobljenih šolskih spričeval (Ur.i. RS, št. 42/72).

Predmet priznavanja izobraževanja v Republiki Sloveniji določa Zakon o priznavanju in vrednotenju izobraževanja in sicer je predmet priznavanja tuja listina o v celoti opravljenem izobraževalnem programu v skladu z visokošolskimi predpisi države izvora. Status listine o v celoti opravljenem izobraževalnem programu v skladu z Zakonom o priznavanju in vrednotenju izobraževanja predvideva zadostitev sledečim ŠTIRIM osnovnim zakonskim predpostavkam, katerim mora biti vselej kumulativno zadoščeno za pozitivno priznavanje izobraževanja*:

a) javno-veljavnost (izobraževanje mora biti v skladu z visokošolsko zakonodajo umeščeno v javnoveljavni visokošolski sistem posamezne države),
b) uradna stopnja izobrazbe, ki jo je mogoče umestiti v slovenski javnoveljavni sistem visokošolskega izobraževanja (formalna (bolonjska) in javnoveljavna),
c) akreditiranost programa (preverjeno doseganje standardov kvalitete, v skladu z visokošolsko zakonodajo posamezne države) in
d) akreditiranost institucije (preverjeno doseganje standardov kvalitete, v skladu z visokošolsko zakonodajo posamezne države).

* V skladu z navedenimi predpostavkami priporočamo, da si preberete še razdelek "Opozorilo pred izbiro študija v tujini".

Zakon o priznavanju in vrednotenju izobraževanja določa poleg teh osnovnih zakonskih predpostavk tudi merila, ki jih je potrebno upoštevati pri priznavanju in vrednotenju izobraževanja v RS:

-     sistem šolanja,
-     predmetnik, učni načrt oziroma izobraževalni program,
-     učni dosežki,
-     trajanje izobraževanja,
-     pravice, ki iz izobraževanja izhajajo.

Podzakonski akti, obrazci, dokumentacija, ki jo je potrebno predložiti zahtevi za priznavanje oziroma vrednotenje, dodatne informacije o poteku postopka, pravnem varstvu, stroških ter državah, s katerimi ima RS sklenjen dvostranski sporazum o priznavanju izobraževanja so na voljo na spletnem naslovu Oddelka za priznavanje izobraževanja.

1. Priznavanje izobraževanja za namen nadaljevanja izobraževanja

V postopku priznavanja za namen nadaljevanja izobraževanja, se imetniku tuje listine (spričevala, diplome) z odločbo prizna pravica do nadaljevanja izobraževanja v Republiki Sloveniji. Začne se na zahtevo imetnika tuje listine, ki jo vloži na predpisanem obrazcu pri šoli oziroma drugi vzgojno-izobraževalni organizaciji ali visokošolskem zavodu (organ priznavanja) v RS, kjer želi izobraževanje nadaljevati. Na podlagi izdane odločbe se imetnika tuje listine vpiše oziroma vključi v izobraževalni program.

2. Priznavanje izobraževanja za namen zaposlovanja

Postopek priznavanja za namen zaposlovanja se začne na zahtevo imetnika tuje listine, ki jo vloži na predpisanem obrazcu pri Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, le-to pa izda odločbo o priznanju z navedbo:

-     stopnje, v katero se tuje izobraževanje uvršča v slovenski sistem izobraževanja,
-     smeri oziroma področju izobraževanja, če je to navedeno na listinah o izobraževanju,
-     v tujini pridobljenega naziva poklicne oziroma strokovne izobrazbe, strokovnega oziroma zdravstvenega naslova.
   
Imetnik listine o izobraževanju lahko na osnovi odločbe uporablja v tujini pridobljen naziv/ naslov.

Na zahtevo imetnika tuje listine lahko ministrstvo odloči tudi o enakovrednosti v tujini pridobljenega naziva poklicne oziroma strokovne izobrazbe slovenskemu nazivu poklicne oziroma znanstvenega naslova slovenskemu strokovnemu oziroma znanstvenemu naslovu, vendar le, če obstaja v RS primerljiv izobraževalni program.

3. Vrednotenje izobraževanja

Za vrednotenje lahko zaprosi domača ali tuja fizična ali pravna oseba (vlagatelj). Za vrednotenje na podlagi listine o izobraževanju pa lahko zaprosi le njen imetnik ali kdor izkaže pravni interes (delodajalec, zavod za zaposlovanje, štipenditor ipd.) in predloži soglasje imetnika listine. Vlagatelj navede ob vložitvi zahteve Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo elemente, za katere želi, da se vrednotijo:

-     veljavnost izobraževalnega programa po predpisih države, ki je listino o izobraževanju izdala,
-     stopnja, v katero se tuje izobraževanje uvršča v slovenski sistem izobraževanja,
-     smer oziroma področje izobraževanja (vrednoti se le, če je navedeno na listinah o izobraževanju),
-     v tujini pridobljen naziv poklicne oziroma strokovne izobrazbe, strokovni oziroma znanstveni naslov,
-     enakovrednosti v tujini pridobljenega naziva poklicne oziroma strokovne izobrazbe slovenskemu nazivu poklicne oziroma strokovne izobrazbe,
-     opravljeni del izobraževalnega programa, v katerem želi imetnik tuje listine nadaljevati izobraževanje v RS.

Ministrstvo izda vlagatelju mnenje o navedenih elementih. Mnenje je mogoče v splošni obliki izdati tudi kot informacijo javnega značaja.


OPOZORILO PRED IZBIRO ŠTUDIJA V TUJINI

Na kaj vse je potrebno paziti, če bi tujo listino o izobraževanju radi (takoj ali po koncu  študija) vložili v postopek priznavanja izobraževanja za namen zaposlovanja (v skladu z Zakonom o priznavanju in vrednotenju izobraževanja, v nadaljevanju ZPVI) ter s tem tuje izobraževanje uvrstili v slovenski javnoveljavni izobraževalni sistem in ga priznali kot javnoveljavnega v Republiki Sloveniji?

1. Da je izobraževanje v tujini del javnoveljavne izobrazbene strukture v izbrani državi.

V državi izobraževanja mora izobraževanje dajati javnoveljavno uradno (bolonjsko-v kolikor je Bolonjski sistem uveden) stopnjo izobraževanja ter javnoveljavni naslov (personal title). Pojem javnoveljavna izobrazba opredeljuje izobrazbo, pridobljeno po akreditiranem programu in na akreditirani ustanovi.

OPOZORILO! Ministrstvo opozarja, da se srečuje z vse večjim številom vlog, katerih predmet so tuje listine o izobraževanju, ki je v državi izvora opredeljeno kot vseživljensko izobraževanje (del tako imenovanega Life Long Learning- LLL izobraževanja, ki se večkrat pojavlja tudi pod sledečimi pojmi: vocational training, corso di formazione permanente e ricorrente, weiterbildung, continuing education…), kot nekakšna vzporedna veja javnoveljavnemu formalnemu izobraževanju. Opozarjamo na izredno pazljivost pri izbiri tujega (predvsem) visokošolskega izobraževalnega programa, kajti velikokrat tovrstno izobraževanje izvajajo, v državi izvora akreditirane visokošolske institucije in posledično je razpoznavnost javnoveljavnosti in akreditiranosti programa toliko težja. Ministrstvo ugotavlja, da dodatno zmedo in netransparentnost uvajajo zavajajoča imena tovrstnih programov, kot je pogosto uporaba besede npr.  master.

Izpostavljamo in opozarjamo, da so večinoma (pojmi) strokovni/znanstveni naslovi v državi izvora zakonsko zaščiteni in jih lahko izdaja zgolj pristojna institucija za izdajo javnoveljavnih naslovov in listin. V določenih državah zakonsko nezaščitene pojme, kot je npr. pojem master (sicer zakonsko zaščiten v drugih državah), uporablja kdorkoli. To so lahko tako ne-akreditirane institucije, podjetja, inštituti…, kot tudi same univerze, ki izvajajo tudi tovrstne programe, ki so velikokrat predmet storitvene dejavnosti univerz in niso umeščeni v javnoveljavno formalno državno izobrazbeno strukturo.

Nadaljnji pokazatelj tovrstnih programov je lahko tudi njihova plačljivost (lahka dostopnost), kajti po večini je za pridobitev javnoveljavne stopnje, naslova in izobrazbe v tuji državi, kot podobno velja za javnoveljavno izobraževanje v Republiki Sloveniji, potrebno skozi določene selekcijske (izbirne, vpisne) postopke na podlagi javnih razpisov v državi izvora.

Tovrstne listine, pridobljene po programih vseživljenjskega učenja, NISO predmet postopka priznavanja izobraževanja za namen zaposlovanja v skladu z ZPVI. Tovrstno izobraževanje lahko upoštevajo delodajalci ob sklenitvi delovnega razmerja.


2. Da je institucija akreditirana (v skladu s predpisi države) v državi izvora.

Akreditacija je postopek, s katerim posamezna država vrednoti kvaliteto določene visokošolske institucije (kot celote ali zgolj visokošolskega programa), in jo s tem formalno prizna kot ustrezajočo določenim predhodno s strani države  postavljenim minimalnim kriterijem in standardom in torej formalno prizna kot del lastnega javnoveljavnega izobraževanja. Gre torej za postopek, ki institucijo/program vključi v formalno sfero odgovornosti in vpliva države, torej se zgolj na osnovi akreditacije, oziroma tej sorodnega postopka preverjanja kvalitete (lahko tudi preko morebitnega mednarodnega telesa na osnovi konsenza na mednarodni ravni), v državi izvora listina o izobraževanju lahko šteje za »listino o v celoti opravljenem izobraževalnem programu in pridobljeni stopnji izobrazbe na izobraževalni ustanovi v skladu s predpisi države, ki je listino izdala«, kot to zahteva ZPVI.


3. Da je program akreditiran (v skladu s predpisi države) v državi izvora.

4. Da program daje uradno stopnjo izobrazbe v državi izvora izobraževanja, ki jo je mogoče umestiti v skladu z zakonom s področja visokega šolstva v izbrani državi izvora in ureja javnoveljavno izobrazbo.

Kako in kje pridobiti informacije?

Najbolj zanesljiva (priporočamo!) bo informacija pridobljena s strani tujega državnega organa (Ministrstva), ki je pristojen za visoko/srednješolsko izobraževanje v državi izvora, možno pa je podatke pridobiti tudi na spletnih straneh posameznih tujih Enic/Naric centrov (www.enic-naric.net ), na tuji visokošolski instituciji in tem podobnih ustanovah.

Kaj je javnoveljavno izobraževanje, je opredeljeno v zakonu, ki ureja področje visokega šolstva posamezne države.




TERMINOLOŠKI SLOVARČEK
(opredelitev zakonskih pojmov v ZPVI)


1. Predvideno je zgolj AKADEMSKO priznavanje uradnih stopenj.

2. "Listina o v celoti opravljenem izobraževalnem programu"
Gre za listino, ki je predmet priznavanja. Priznavanje izobraževanja se začne na zahtevo imetnika tuje listine o v celoti opravljenem izobraževalnem programu. Listina o v celoti opravljenem izobraževalnem programu je spričevalo, diploma ali druga listina o opravljenem izobraževalnem programu in pridobljeni stopnji izobrazbe na izobraževalni ustanovi v skladu s predpisi države, ki je listino izdala. Kot taka listina se šteje tudi dokazilo o zaključenem mednarodno priznanem oziroma akreditiranem izobraževalnem programu oziroma programu, ki ga skupaj izvaja več izobraževalnih ustanov.

3."V skladu s predpisi države"
Besedna zveza "v skladu s predpisi države" pomeni v skladu z zakoni, ki urejajo visokošolsko izobraževanje v posamezni državi. Ti določajo uradne javnoveljavne stopnje izobrazbe (v Sloveniji je to ZViS). Samo te so predmet priznavanja po ZPVI. Pomembno je, da program daje uradno javnoveljavno stopnjo izobrazbe v državi izvora izobraževanja in da jo je mogoče umestiti v slovenski javnoveljavni visokošolski sistem (v skladu z 33. členom ZViS, ki ureja javnoveljavne (bolonjske) stopnje izobrazbe).

4. "Javnoveljavnost"
Visokošolski predpisi v državah določajo javnoveljavnost listin o izobraževanju. Status javnoveljavnosti listin, ki dokazujejo stopnjo izobrazbe, v nacionalnih zakonodajah zahteva dva obvezna predpogoja: Akreditiranost institucije in akreditiranost programa (ta dva pogoja predvideva v Sloveniji in drugod ratificirana mednarodna Lizbonska konvencija o priznavanju, ki je strokovni in pravni temelj priznavanja izobraževanja v vseh sodobnih nacionalnih visokošolskih sistemih).

5. "Akreditiranost v državi izvora" (v skladu s predpisi države)
Gre za postopek, s katerim posamezna država vrednoti kvaliteto visokošolske institucije in programa, tako da ugotavlja zadoščanje minimalnim kriterijem in standardom za formalno priznanje javnoveljavnega izobraževanja in stopnje. S tem država institucijo in program formalno prizna za lastno visokošolsko institucijo in program, ki je formalno del javnoveljavnega nacionalnega visokošolskega sistema (npr. visokošolski zavodi v skladu z ZViS). Gre torej za proces, ki institucijo/program vključi v formalno sfero odgovornosti in vpliva države, torej se zgolj na osnovi akreditacije, oziroma tej sorodnega postopka preverjanja kvalitete (lahko tudi preko morebitnega mednarodnega akreditacijskega telesa na osnovi konsenza na mednarodni ravni), v državi izvora listina o izobraževanju lahko šteje za »listino o v celoti opravljenem izobraževalnem programu in pridobljeni stopnji izobrazbe na izobraževalni ustanovi v skladu s predpisi države, ki je listino izdala«.

6. "Mednarodno priznan"
2. člen ZPVI (opredelitev listine, ki je predmet priznavanja) poleg akreditacije opcijsko navaja še pojem mednarodno priznan. Akreditacija v skladu z zgornjo opredelitvijo pomeni formalno priznanje institucije/programa s strani države. Formalno priznanje ima lahko poleg ravnokar opredeljenega nacionalnega značaja tudi morebiten mednarodni značaj, pri čemer mednarodno (akreditacijsko) telo, ob predpogoju konsenza držav, programom in institucijam preko akreditaciji sorodnega postopka potrjuje formalnost. Tako tolmačenje in pojmovanje dikcije ZPVI določa kot že omenjeno tudi obrazložitev k samemu zakonu, ki nedvomno je podlaga pojmovanju same dikcije zakona, mednarodna načela strokovnega področja ter sama Lizbonska konvencija s področja priznavanja.

7. "Nostrifikacija"
Listine o izobraževanju, ki so bile pred januarjem 2005 nostrificirane v skladu z Zakonom o nostrifikaciji v tujini pridobljenih šolskih spričeval (Ur. l. SRS, št. 42/1972), so izdane na drugi pravni podlagi in s strani drugega pristojnega organa. Leta 2005 se je pravna podlaga za postopek priznavanja izobraževanja  v Republiki Sloveniji spremenila. Na osnovi sodobnih mednarodnih standardov in ratificirane Lizbonske konvencije s področja priznavanja izobraževanja je bil sprejet Zakon o priznavanju in vrednotenju izobraževanja (Ur. l. RS, št. 73/04), ki na novo ureja sistem priznavanja in vrednotenja izobrazbe. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je od začetka uporabe ZPVI v Republiki Sloveniji edini pristojni organ za izdajo odločb o priznavanju izobraževanja.

8. "Zakonito pridobljen"
Pojmi kot so "according to the law", "lawfully obtained" ter "(titolo) legale" (v prevodu: zakonito pridobljen) glede na navedene zakonske predpostavke javno-veljavnosti listine o izobraževanju lahko opredeljujejo zgolj zakonitost izvajanja morebiti neakreditiranih programov (izvajanje neakreditiranih programov in izdajanje tovrstnih diplom se namreč ne šteje kot nezakonita aktivnost v posamezni državi). Navedeni pojmi torej ne potrjujejo javne veljavnosti programa in zaključene uradne (bolonjske) javnoveljavne stopnje izobrazbe. Ti pojmi načeloma niso usklajeni z mednarodno usklajeno terminologijo strokovnega področja akademskega priznavanja izobraževanja. Strokovna terminologija na področju akademskega priznavanja je namreč uniformirana na podlagi Konvencije o priznavanju visokošolskih kvalifikacij v Evropski regiji (UR. l. RS, št. 45/99-mednarodne pogodbe št. 14/99), ki je strokovna podlaga za sprejem ZPVI, ter iz nje izhaja usklajena mednarodna praksa s področja akademskega priznavanja izobraževanja, tudi glede strokovne terminologije.

Listine, ki ne dosegajo osnovnih zakonskih predpostavk,  NISO predmet postopka priznavanja izobraževanja za namen zaposlovanja v skladu z ZPVI. Lahko jih upoštevajo delodajalci ob sklenitvi delovnega razmerja, NI pa jih mogoče priznati v postopku AKADEMSKEGA priznavanja za namen zaposlovanja v Sloveniji v skladu z ZPVI.