Uspešno leto v Pavlovi hiši

23.01.2012 | Ernest Ružič

Ena pomembnejših informacij z avstrijske Štajerske je 410 prijavljenih osnovnošolcev in dijakov k pouku slovenskega jezika v okrajih ob slovenski meji in v Gradcu.

Nastop pevskega zbora Pavlove hiše, edine kulturne skupine štajerskih Slovencev pod vodstvom Bruna Petrischka. (Foto: Ernest Ružič)

V lanskem šolskem letu je bilo sicer sedem učencev več, vendar so v krovni narodnostni organizaciji, Kulturnem društvu člen 7, zelo zadovoljni, kajti zdaj slovenščina ni samo jezik sosedov kot še pred desetimi leti, marveč govorijo tudi o jeziku babic in dedkov, kar je pomenljiv napredek.
Na avstrijskem Štajerskem ni narodnostnih ali manjšinskih šol, ampak sta prijava in vpis predvsem odvisna od odločitve staršev. Ali se ozirajo tudi v preteklost, ko so še govorili slovensko narečje in s tem želijo nadaljevati, ali spoznavajo, kako pomembno je poznati osnove jezika sosedov zdaj, ko se močno prepleta življenje ob nekdaj še kar strogo varovani meji. Zato tudi ni odveč neke vrste opozorilo ali dobronamerna pobuda mag. Norme Bale, ki ima s slovenskim poukom na Štajerskem bogate izkušnje, da bi se morali tudi na slovenski strani bolj množično odločati za nemški in ne samo angleški in v novejšem obdobju še francoski ali španski jezik. Če nekako odmislimo, da na avstrijskem Štajerskem uradno živi nekaj čez dva tisoč prebivalcev, ki govorijo slovenski jezik, natančneje slovensko narečje, in da ima Avstrija po 7. členu avstrijske državne pogodbe tudi na področju izobraževanja enake obveznosti kot na Koroškem in Gradiščanskem, potem smo s sedanjimi razmerami in rezultati nekoliko potolaženi, če že ne moremo biti povsem zadovoljni.
Kljub mnogo prijaznejšemu političnemu ozračju na deželni in zvezni ravni, kjer o tem odločajo, je vprašanje, kakšen bi bil odgovor, če bi Kulturno društvo člen 7 na pristojne naslovilo predlog o organizaciji narodnostnega pouka na Štajerskem, ker to Slovencem zagotavlja 7. člen ADP. Zagotovo bi se najprej zelo zmanjšalo sedanje število učencev pri pouku slovenskega jezika. Zato je zdaj, pa naj se sliši še tako politično bojazljivo ali demagoško, bolje ostati pri sedanji obliki in seveda razmišljati o kakovostnem napredku. Kot je denimo na šolah, kjer je pouk slovenskega jezika izbirni predmet v rednem urniku, v Arnežu/Arnfelsu in še kje, in ne privesek, ko vsak učenec želi čim prej domov.
Posebnost je gimnazija v avstrijski Radgoni, ki jo obiskujejo tudi dijaki iz Prekmurja, in kjer se bomo zaustavili v prispevku v eni prihodnjih številk naše revije. V tem šolskem letu je v gimnaziji pri slovenskem pouku 21 dijakinj in dijakov.
Nasploh je bilo leto 2011 zelo razgibano za Kulturno društvo člen 7 in za Pavlovo hišo. Kot rdeča nit skozi vse leto so bile prireditve, posvečene 125-letnici rojstva dr. Avgusta Pavla. Zvrstile so se razstave, skupni koncerti zborov iz Szombathelya, Cankove in Pavlove hiše in izid zgoščenke z uglasbenimi Pavlovimi pesmimi. Pavlova hiša se je vključila v festival Graška jesen in evropski festival Dnevi vina in poezije, izdali so 10. knjigo Literarne zbirke Nenadoma se je stemnilo Maruše Krese, ki je bila leta 2005/06 pisateljica mesta Gradec. Pesmi je prevedla Daniele Kocmut, fotografije pa je prispevala Meta Krese. Za konec letošnjega leta so odprli razstavo del Cristiana Grosschädla iz Avstrije in Antonije Grum iz Slovenije, imeli literarno branje Josefa Tilla na temo Božično razpoloženje in koncert zbora Pavlove hiše pod vodstvom Bruna Petrischka.