Vse manj gostovanj preko oceana

05.01.2012 | Ajda Rogelj

3. del poročila o gostovanjih slovenskih kulturnih skupin

Ansambel Avseniki je na svojo prvo pot v tujino odšel v Francijo med naše izseljence.

Medtem ko smo v prejšnjih številkah kronološko pregledali seznam gostovanj, jih bomo tokrat pregledali z vidika prihodov in odhodov skupin: koliko slovenskih kulturnih skupin je odšlo med naše izseljence in koliko naših rojakov je prišlo v staro domovino. Zaključili bomo s prikazom vseh gostovanj.

(Pri)šli

Spodnji grafi prikazujejo, kakšno je razmerje med gostovanji slovenskih kulturnih skupin iz Slovenije med izseljence in gostovanji iz izseljenskih držav v Slovenijo. Razvidno je, da je največja stopnja gostujočih prihodov iz tujine iz Avstralije, sledita pa ZDA in Kanada. Gre namreč za tipične izseljenske države z močno razvito in dobro organizirano slovensko skupnostjo in slovenskimi kulturnimi društvi, ki so v večji meri zmožne organizirati gostovanja.
Večji delež domačih kulturnih skupin, ki so odšla na gostovanja med naše izsljence v tujino, so bile najbolj zastopane v evropskih državah, sledijo pa države Južne Amerike.
Najpogosteje domače kulturne skupine potujejo v Evropo; predvsem zaradi bližine in s tem povezanih manjših stroškov.
Omeniti je treba, da so bile med gostujočimi skupinami iz Avstralije v Slovenijo vključene tudi večje turistične skupine, ki niso gostovale s kulturnim programom.
Tudi v ZDA prevladujejo predvsem organizirane turistične skupine, ki pa praviloma niso zgolj turistične, ampak gostujejo z t.i. Heritage Tour-i. Najbolj znan organizator teh potovanj je več desetletij stara slovenska agencija v ZDA, Kollander Tour.
Razumljivo je, da beležimo večji obisk skupin iz Slovenije v Južno Ameriko, ker tam ni več veliko aktivnih kulturnih skupin. Še posebej to velja za Čile, Urugvaj in Brazilijo.

Novo obdobje

Ena izmed posledic razpada Jugoslavije je bilo tudi dejstvo, da so Slovenci na Hrvaškem, v Srbiji, Črni Gori, Makedoniji in BiH izgubili domovino Slovenijo oziroma dobili novo državo. Stiki s Slovenci v novonastalnih državah so nadomestili upadle stike v klasičnih izseljenskih državah, kot so ZDA, Belgija, Nizozemska... Na spodnjem grafu, ki prikazuje gostovanja v in iz bivših jugoslovanskih držav, lahko vidimo, da porast gostovanj sovpada z razpadom Jugoslavije in nastankom novih držav.
Spodaj lahko vidimo trend gostovanj za vse izseljnske države. Opazimo, da je bilo največ gostovanj v 70, 80 in 90-ih letih prejšnjega stoletja – upoštevaje tako gostovanja iz kot v Slovenijo. Po letu 2000 prvič beležimo večje število gostujočih skupin iz Slovenije v tujino kot iz tujine v Slovenijo, kakršen je bil trend skozi celotno slovensko izseljensko slovensko zgodovino. To je posledica zmanjševanja števila društev in kulturnih skupin med Slovenci po svetu.
Ob letošnjem visokem jubileju Slovenske izseljenske matice in pripravah na izdajo zbornika Rodna Gruda, ki je pomemben dogodek še ovekovečil, smo se vedno znova zavedali, koliko dela, ljubezni in osebnih žrtev je bilo potrebno, da je večina izseljenskih naselbin ohranila določene elemente narodne kulture v najširšem pomenu te besede.