Z dobrimi izkušnjami v nov mandat

20.02.2012 | Mirjam Muženič

14. kongres stranke Slovenska skupnost

Člani stranke Slovenska skupnost, ki se predstavlja kot edina avtohtona politična stranka Slovencev v Italiji in želi postati zbirna stranka vseh tamkajšnjih rojakov, so za slovesni začetek svojega kongresa izbrali Devinski grad. Vsebinsko soočenje opravljenega dela in strankine prihodnje načrte pa so nadaljevali v Bazovici na Tržaškem Krasu, kjer so izvolili tudi nova strankina delovna telesa. Predsednica je postala Fulvia Premolin, županja tržaške občine Dolina, ki je med strankinimi nalogami na prvo mesto postavila celovito skrb za slovensko narodno skupnost, še posebej pa za vrednote, na katerih temelji Slovenska skupnost. To so materni jezik, narodna pripadnost in zemlja, ki naj pravo mesto najdejo tudi med mlajšimi generacijami.

Uspešen mandat

Zadnji triletni mandat stranke je njen stari in novi deželni tajnik Damjan Terpin ocenil kot uspešen. Pohvala velja delu poslanca Slovenske skupnosti v parlamentu Furlanije Julijske krajine Igorju Gabrovcu, podpredsednici Goriške pokrajine Mari Černic, v stranki pa so zadovoljni tudi s svojim deležem v volilni zmagi levosredinske naveze v Trstu in z zmago župana Roberta Cosolinija. Stranka se je politično povezala z Demokratsko stranko in tako bo tudi na spomladanskih občinskih volitvah v Gorici. Sodelovanju so naklonjeni tudi v italijanski stranki, je v Devinu poudarila njena evropska poslanka Debora Seracchiani, ob obojestranskem spoštovanju, seveda.
Slovenska skupnost v Gorici je veliko svojih moči namenila prizadevanjem za ohranitev obstoječih rajonskih svetov v občini. Desnosredinska uprava bi zaradi varčevanja od desetih obdržala le štiri, vendar sprememba posega v narodnostne pravice, ki jih že od leta 2001 določa državni zaščitni zakon za Slovence. Kljub temu pa slabo kaže, je priznal strankin predstavnik Julijan Čaudek in še, da jim najverjetneje ostaja le še iskanje pravične rešitve po sodni poti.

Za delovnim omizjem predvsem o financiranju

Med prednostnimi nalogami novega mandata Slovenske skupnosti je oblikovanje delovnega omizja pri italijanski vladi, za katerim bi se Rim, Trst in slovenska narodna skupnost dogovorili o najprimernejših rešitvah vrste aktualnih narodnostnih vprašanj. Mednje sodijo naprej sistemska ureditev financiranja organizacij in ustanov Slovencev v Italiji, ki so zadnja leta pri tem odvisni predvsem od dobre volje vladajoče politične naveze. Zatem bo na vrsti šolstvo s slovenskim učnim jezikom. Stranka je s pomočjo senatorjev s Tirolske v parlament že vložila osnutek zakona. Potrebna pa bo tudi sprememba volilne zakonodaje tako, da bi skladno s 26. členom državnega zaščitnega zakona Slovencem omogočila olajšano oziroma zagotovljeno mesto v parlamentu.
Sodelovanje z bivšo slovensko vlado Boruta Pahorja je tajnik stranke Terpin dobro ocenil. Enako pričakuje z novo Janševo vlado, pri čemer je posebej pohvalil dejstvo, da naj bi ohranila ministrstvo za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Zbrane na kongresu Slovenske skupnosti so pozdravili številni gostje iz domače Furlanije Julijske krajine in tudi matične Slovenije. Med njimi sta bila predsednika deželne vlade Renzo Tondo in državnega zbora Gregor Virant, slednji na svojem prvem obisku v tej vlogi izven državnih meja. Prišel je s prijetnimi občutki, je povedal, in še: »Zavedam se, da so rojaki pomemben del slovenske narodne identitete in pomemben glasnik slovenstva. Spoštujem in občudujem pogum, ki so ga skozi zgodovino izkazali pri ohranjanju ljubezni do slovenskega jezika, kulture in identitete.«
Stranka Slovenska skupnost kljub nekaterim osamljenim predlogom za spremembo ohranja ime. Še naprej si bo prizadevala postati zbirna politična stranka vseh Slovencev v Italiji, saj je v njej, po besedah bivšega predsednika Rafka Dolharja, dovolj prostora za ljudi različnih svetovnih nazorov. »Ti niso najpomembnejši! Pomembna je narodna pripadnost in obramba interesov slovenske narodne skupnosti.«