Zašpiljeno dobra

22.02.2012 | Blanka Markovič Kocen

Ko zadiši po kranjski klobasi, pomislimo na Slovenijo, tako Slovenci, ki živimo v matični domovini, kot – in morda še bolj – naši rojaki na vseh koncih sveta. V Košakih, najstarejši slovenski tovarni mesa in mesnih izdelkov, smo izvedeli še marsikaj o tej znameniti klobasi.

Najstarejšo navedbo imena kranjska klobasa po doslej znanih pričevanjih najdemo v knjigi znamenite kuharice Katharine Prato Süddeutsche Küche iz leta 1896 (prva izdaja 1858), že dobri dve desetletji prej pa se začenja zgodba Košakov, ki so iz prekajevalnice mesa zrasli v eno največjih tovarn mesa in mesnih izdelkov v Sloveniji in bodo letos zaznamovali že 140-letnico svojega delovanja. Po besedah Jureta Bojneca, predsednika uprave Košakov, so od tod že v času med obema vojnama izdelke izvažali vse do Londona, Varšave, Gradca in celo v Kairo.
Danes so Košaki delniška družba z eno najsodobnejših tehnoloških linij v Evropi, največji proizvajalec Kranjske klobase v Sloveniji z 40-odstotnim tržnim deležem ter eden izmed petih večjih industrijskih sistemov v državi na področju rdečega, torej govejega in svinjskega mesa. Poleg številnih certifikatov kakovosti se lahko pohvalijo tudi z nazivom šampiona za kranjsko klobaso, ki so ga prejeli leta 2009 na novosadskem sejmu.

Kranjska klobasa kmalu zaščitena tudi na evropskem trgu

»Kranjska klobasa je posebna zgodba,« pravi Bojnec. »V Sloveniji nas je trenutno 12 certificiranih proizvajalcev in vsak od nas mora kranjsko klobaso izdelovati na tradicionalen način, po več kot 120 let starem receptu.« To pomeni, da mora biti sestavljena iz prvovrstnega svežega svinjskega mesa, na poseben način obdelana, bolj grobo mleta, ne sme vsebovati nobenih drugih začimb in dodatkov, kot so sol, poper in česen ter nek osnovni konzervans.
»V Sloveniji, deželi kranjske klobase, smo proizvajalci ustanovili združenje, narejen je bil red, s trga so se umaknili vsi izdelki, ki niso certificirani,« poudarja sogovornik. »Obenem je kranjska klobasa zaščitena pri ministrstvu za kmetijstvo kot izdelek višje kakovosti z geografskim poreklom.« Vzporedno s tem pa jo želijo izdelovalci zaščititi tudi na evropskem trgu, kjer je več slovenskih izdelkov, med njimi prekmurska gibanica in belokranjska pogača, že zaščitenih. In gotovo ne smemo pozabiti, da je ameriška astronavtka slovenskega rodu Sunita Williams kranjsko klobaso ponesla tudi v vesolje.

Slovenski izseljenci doprinesli k mednarodnemu ugledu kranjske klobase

Njen značilen vonj in zapeljiva okusnost povezujeta Slovence in spominjata na dom. Za mednarodni ugled znamenite »kranjske« pa so bili še posebno zaslužni številni izseljenci iz Slovenije, ki so veščino izdelovanja kranjskih klobas ponesli v svoja nova okolja. Kot v svoji monografiji o kranj-
ski klobasi ugotavlja dr. Janez Bogataj, so v ZDA številni Slovenci začeli izdelovati kranjske klobase, ki so jih imenovali »Slovenian Sausage«, tudi »Kransky Sausage«. Največ izdelovalcev je bilo v večjih središčih, kot sta Cleveland in Chichago. Med bolj znanimi mesarji v Clevelandu je bil npr. Frenk Ažman, v Wisconsinu Edvard Galun, v avstralskem Melbournu pa je pravo tovarno kranjskih klobas odprl slovenski izseljenec John Hojnik, še ugotavlja dr. Bogataj.
V mariborski tovarni po besedah predsednika uprave doslej še niso uspeli navezati stikov s slovenskimi mesarji iz sveta, predvsem iz Clevelanda, kjer prirejajo celo festival kranjske klobase, ki dobiva mednarodno razsežnost, vendar upajo, da jim bo pri prodoru pomagal konzul v Clevelandu, ki je Mariborčan. »Tudi zato, ker smo Košaki eden izmed branikov slovenskega izvora,« poudarja Bojnec in dodaja: »Smo edino večje mesno predelovalno podjetje, ki smo v večinski lasti kmetijskih zadrug s tega področja. Naši največji lastniki so kmetijske zadruge Ptuj, Lenart, Ormož, Hoče, Bistrica, ki so obenem tudi naši največji dobavitelji. Zagovarjamo domačo proizvodnjo in domačo produkcijo, ki je danes pod velikim pritiskom globalizacije.«

Povsod navdušenje nad »kranjsko«

Velik ugled ima kranjska klobasa še vedno tudi v državah bivše Jugoslavije. »Predstavljali smo jo namreč tako na Hrvaškem kot v Srbiji in BIH in mnogi, predvsem starejši ljudje, potrošniki, nam priznavajo ‘takva je, kao što je nekad bila’,« hudomušno pripomni Bojnec in dodaja, da to slovensko kulinarično posebnost, ki je obenem del narodne dediščine, predstavljajo tudi po Avstriji, Nemčiji, pred kratkim so jo na konzulatu na Finskem. »Kjerkoli se s kranjsko klobaso in našimi degustatorji ter kuharji pojavimo, povsod smo deležni navdušenja,« pravi Bojnec.

Kmalu milijonta kranjska klobasa

V Košakih letno izdelajo 800.000 kranjskih klobas in upajo, da bodo kmalu dosegli milijon. Proizvodnja le-teh se je v zgodovini spreminjala samo glede sodobnejših postopkov, sicer pa je vsaka »kranjska« ročno delo, kar je njena posebnost. »Zato ima svojo vrednost in svojo ceno,« dodaja Željka Golob, vodja klavnice.
Košaki so v fazi razvoja in izvedbe zgodovinske investicije, gradnje nove tovarne mesnih izdelkov, kjer bodo med drugim proizvajali tudi kranjsko klobaso. »V okviru prestrukturiranja maloprodaje bomo iz večjega števila manjših prodajnih enot naredili večji mesni center, našo reprezentativno mesnico, hkrati pa razširili kapacitete, predvsem za močnejši prodor na tuje trge,« poudarja predsednik uprave in dodaja: »Odprti smo za različne strateške partnerje, tudi sovlagatelje in verjamem, da so tudi med slovenskimi rojaki po svetu taki, ki vidijo interes po vlaganjih v uspešna domača živilsko-predelovalna podjetja.«